Kaj to je in kaj ni.
DNS (Domain Name System) preslikuje imena računalnikov v IP številke, ki jih imajo vsi računalniki v internetu. Preslikuje imena v naslove, naslove v imena in še nekaj drugih stvari. Ta HOWTO opisuje kako ustvariti tovrstni preslikovalni imenik na Unix sistemu z nekaterimi značilnostmi za Linux.
Preslikava je preposta povezava med dvema rečema, v tem primeru med imenom
računalnika, na primer ftp.linux.org ter IP številko računalnika (oz.
naslovom) 199.249.150.4. DNS vsebuje tudi obratne preslikave, iz IP številke v
ime računalnika; temu se reče angleško "reverse mapping".
DNS je za nepoučene ljudi (vas ;-) eno od bolj nejasnih področij omrežne administracije. Na srečo DNS ni tako težak. Ta HOWTO bo poskusil razjasniti nekatere stvari. Opisuje, kako postaviti preprost DNS imenski strežnik. Začeli bomo z predpomnilnim imenskim strežnikom in prešli na postavitev primarnega DNS strežnika. Za zapletenejše postavitve lahko pogledate v poglavje Vprašanja in odgovori. Če ni opisano tam, boste morali prebrati nekaj Prave Dokumentacije. Kaj sestavlja Pravo Dokumentacijo, sem navedal v poglavju Zadnje poglavje.
Preden začnete, naj bo vaš računalnik nastavljen tako, da se lahko telnetate vanj
in iz njega ter uspešno izvajate različne povezave v omrežje. Še posebej pomembno
je, da lahko izvedete ukaz telnet 127.0.0.1 in dobite svoj lasten
računalnik (preizkusite sedaj!). Za začetek potrebujete tudi ustrezno nstavljene
datoteke /etc/nsswitch.conf, /etc/resolv.conf in
/etc/hosts, ker njihove funkcije tu ne bom razlagal. Če računalnika še
nimate ustrezno nastavljenega si oglejte Networking-HOWTO in/ali
Networking-Overview-HOWTO kjer je razloženo kako se vse to vzpostavi. Preberite jih.
Ko rečem 'vaš računalnik', mislim s tem računalnik, na katerem postavljate DNS in ne kakšen drug računalnik, ki sodeluje pri vaših omrežnih podvigih.
Predpostavljam, da niste za kakršnim koli požarnim zidom, ki bi preprečeval imenske poizvedbe. Če ste, boste potrebovali posebno konfiguracijo --- poglejte v poglavje Vprašanja in odgovori.
Strežnik za imenske poizvedbe je na Unix-u program named. Je del paketa
``BIND'', katerega vzdržuje The Internet Software Consortium. Named je
vključen v večino distribucij Linuxa in je tipično nameščen v sklopu paketa
BIND kot /usr/sbin/named.
Vkolikor named imate, ga verjetno lahko uporabite; sicer pa lahko preveden
program dobite z Linuxove ftp strani ali pa si pretočite zadnjo različico izvorne
kode z
ftp://ftp.isc.org/isc/bind/src/. Ta HOWTO govori o bind različici
8. Starejša različica tega HOWTO-ja, ki velja za bind 4, je še vedno dosegljiva na
http://www.math.uio.no/~janl/DNS/. Če vaš named priročnik (man) govori
(na koncu, v razdelku FILES) o named.conf, imate bind 8, če govori o
named.boot, pa bind 4. Če imate različico 4 in vam je varnost pomembna, bi
morali vsekakor nadgraditi na različico 8.
DNS je čez cel internet segajoča baza. Pazite, kaj vpišete vanjo. Če boste vanjo vpisali neumnosti, boste vi in drugi ljudje neumnosti iz nje tudi dobili. Vzdržujte svoj DNS organiziran in pregleden, da vam bo dobro služil. Naučite se ga uporabljati, administrirati, odpravljati napake in bodite še eden dober administrator, ki skrbi, da internet zgledno deluje.
Nasvet: Naredite si rezervne kopije vseh datotek, ki jih boste spreminjali - v primeru, da kaj ne bo delovalo, lahko sistem še vedno vrnete v staro, delujoče stanje.