Z enotami lahko v Linuxu delamo na dva načina: tako kot dela DOS, ali pa tako, kot dela Unix. Izbira je vaša.
Večina distribucij Linuxa vsebuje paket Mtools, zbirko ukazov, ki so
popolnoma enakovredni svojim dvojnikom iz DOS. Od njih se bolj ali
manj ločijo le po začetnem ,m` v imenu; torej mformat
, mdir
,
mdel
, mmd
in tako dalje. Ukazi iz paketa podpirajo tudi
dolga imena, dovolilnic za datoteke in imenike pa ne. Paket ukrojite
po svojih željah z datoteko /etc/mtools.conf (vzorec je
priložen zbirki), in z njim lahko dostopate do particij z DOS in
Windows, CD-ROM, ali enote ZIP.
Neformatirane diskete pa ne morete formatirati z ukazom
mformat
. Pred njim morate kot root prej pognati fdformat
:
# fdformat /dev/fd0H1440
Pazite: pri tem načinu do datotek na disketah ne morete dostopati enako
kot do datotek na disku; ne morete na primer napraviti less
a:besedilo.txt
. To je slabost opisanega načina dostopanja do enot.
Unix upravlja z enotami drugače kot DOS ali Windows. Logičnih enot ne ločuje z oznakami kot A: ali C:, ampak vse enote (diske, diskete, CD-ROM, prek NFS tudi diske na drugih računalnikih) vidimo kot del enotnega datotečnega sistema. Operaciji, s katero dodamo enoto v datotečni sistem, pravimo ,,priklop`` (angl. mount). Ko enote ne potrebujemo več (npr. ko želimo disketo izvreči iz disketnika), jo moramo ,,odklopiti`` (angl. unmount).
Fizično formatiranje diska in ustvarjanje datotečnega sistema na njem
sta dve različni stvari. Ukaz FORMAT A:
v DOS napravi oboje, v
Linuxu pa sta ukaza ločena. Ukaz za formatiranje smo si že ogledali
malo prej, datotečni sistem na disketi pa napravimo takole:
# mkfs -t ext2 -c /dev/fd0H1440
Namesto ext2
lahko navedete tudi drugo vrsto datotečnega sistema,
npr. vfat
(priporočeno), dos
, minix
in podobno. Ko
ste s tem končali, disketo priklopite z ukazom:
# mount -t ext2 /dev/fd0 /mnt
Če ste v prejšnjem ukazu namesto ext2
uporabili kako drugo vrsto
datotečnega sistema, morate tudi zdaj navesti isto. Zdaj lahko
dostopate do datotek na disketi. Vse, kar ste doslej počeli z A: ali
B: se zdaj počne z /mnt
. Primeri:
DOS Linux --------------------------------------------------------------------- C:\GUIDO>DIR A: $ ls /mnt C:\GUIDO>COPY A:*.* $ cp /mnt/* . C:\GUIDO>COPY *.ZIP A: $ cp *.zip /mnt C:\GUIDO>EDIT A:FILE.TXT $ jstar /mnt/file.txt C:\GUIDO>A: $ cd /mnt A:\>_ /mnt/$ _
Ne pozabite, da morate po opravljenem delu obvezno odklopiti enoto:
# umount /mnt
Verjetno ni treba poudarjati, da ukaza fdformat
in mkfs
uporabljate samo na neformatiranih disketah, ne pa na tistih, ki ste
jih že uporabljali. Če bi radi uporabljali disketno enoto B:,
zamenjajte vse fd0H1440
in fd0
v prejšnjih zgledih s
fd1H1440
oziroma fd1
.
Odveč je verjetno tudi poudarjati, da vse, kar velja za disketnike, velja tudi za ostale enote, kot so diski in CD-ROM. Takole priklopimo slednjega:
# mount -t iso9660 /dev/cdrom /mnt
To je bil ,,uradni`` način za priklop disketnikov in drugih enot, zdaj pa še zvijača, s katero si lahko delo malce olajšate. Nerodno je namreč, da lahko priklaplja in odklaplja enote samo root; včasih bi bilo prav uporabno, če bi vsaj diskete in CD-ROM lahko priklapljali tudi ostali uporabniki.
# mkdir /mnt/floppy ; mkdir /mnt/cdrom # chmod 777 /mnt/floppy /mnt/cd* # # Preverite, da je enota za CD-ROM pravilna! # chmod 666 /dev/hdb ; chmod 666 /dev/fd*
/dev/hdb /mnt/cdrom iso9660 ro,user,noauto 0 0 /dev/fd0 /mnt/floppy vfat user,noauto 0 0
Disketo z datotečnim sistemom DOS, disketo z datotečnim sistemom ext2 ali CD-ROM lahko zdaj priklopimo enostavno z ukazi:
$ mount /mnt/floppy $ mount /mnt/cdrom
Enoti /mnt/floppy in /mnt/cdrom lahko zdaj priklaplja in odklaplja vsak uporabnik. Opozoriti pa vas moramo, da je prav to s stališča varnosti vašega sistema tudi slabost.
Dva uporabna ukaza sta še df
, ki poda informacije o trenutno
priklopljenih enotah, ter du imenik
, ki izpiše porabo prostora za
podani imenik.
Več paketov obstaja, s katerimi si lahko pomagate pri izdelavi varnostnih kopij. Najosnovneši ukaz, s katerim lahko kot root napravite varnostno kopijo imenika na disketo (ali več disket, odvisno od velikosti), pa je:
# tar -M -cvf /dev/fd0H1440 arhivirani_imenik/
Pazite, da imate ob tem formatirano disketo v disketniku, še več nadaljnih pa pripravljenih. Podatke lahko v celoti restavrirate tako, da vtaknete prvo disketo v disketnik in natipkate:
# tar -M -xpvf /dev/fd0H1440