Naprej Nazaj Kazalo

2. Omrežni viri

2.1 Kje dobim najnovejšo različico jedra?

Najpreprostejši način za osvežitev jedra je osvežitev neposredno iz distribucije, ki jo poganjate.

Če zares želite ali morate nastaviti in prevesti svoje lastno jedro, spletna stran http://www.kernel.org/ našteva trenutne različice razvojnih in stabilnih jeder.

Če želite pobrati izvirno kodo ali popravke novega jedra, se povežite s FTP na ftp.xx.kernel.org, kjer je ,,xx`` dvočrkovna spletna oznaka vaše države; se pravi ,,si`` za Slovenijo, ,,us`` za ZDA ali ,,de`` za Nemčijo. Jedra različic 2.4.x so arhivirana v imeniku pub/linux/kernel/v2.4 kakor tudi popravki za predčasno izdane različice. V Sloveniji boste torej uporabili naslov ftp://ftp.si.kernel.org/pub/linux/kernel/v2.4/. Izvirna koda jedra je arhivirana kot datoteka .tar.gz in kot .tar.bz2.

Za prevajanje jedra upoštevajte navodila iz kateregakoli standardnega vira, kot bi storili za katerokoli drugo prilagojeno jedro. V podimeniku Documentation so tudi informacije tvorcev različnih podsistemov in gonilnikov in večine teh informacij ni najti nikjer drugje.

Če želite sodelovati pri razvoju jedra, se prej prijavite na poštni seznam linux-kernel, da boste vedeli, kaj trenutno počno ljudje. (Glej Kateri poštni seznami so na voljo?.)

Dobra zgodba o odlikah jeder serije 2.4 je na http://features/linuxtoday.com/stories/8191.html.

2.2 Kje je dokumentacija?

Glej naslednja mesta in mesta, ki jih zrcalijo:

Popoln seznam arhivov FTP za Linux najdete v razdelku Kako dobim stvari za Linux po FTP?.

Če nimate dostopa do FTP, poskusite uporabiti strežnike FTP-po-pošti na < ftpmail@decwrl.dec.com>, < ftpmail@doc.ic.ac.uk> ali < ftp-mailer@informatik.tu-muenchen.de>.

Popoln seznam HOWTO je v datoteki HOWTO-INDEX na http://www.linuxdoc.org/HOWTO/HOWTO-INDEX/howtos.html. Seznam mini-HOWTO je na http://www.linuxdoc.org/HOWTO/HOWTO-INDEX/mini.html.

Poleg tega so prevodi dostopni na ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/translations/ in zrcalih po vsem svetu. Spisi HOWTO in druga dokumentacija so bili prevedeni v naslednje jezike:

Slovenske prevode HOWTO v različnih formatih najdete na ftp://ftp.lugos.si/doc/HOWTO-sl/ ali v ,,živi obliki`` na spletnem naslovu http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/.

Dodatni dokumenti venomer nastajajo. Če bi radi napisali enega od njih, stopite v stik s koordinatorji. Podatki o stikih in pošiljanju so na http://www.linuxdoc.org/mailinfo.html.

Stran LDP s spisi HOWTO je tudi na http://howto.tucows.org/.

Zbirka vodnikov The Guide Series, ki jih izdaja Linux Documentation Project, je dostopna na http://www.linuxdoc.org/. Prosim, preberite jih, če ste novinec v svetu Unixa in Linuxa.

In, seveda, mnogi so pisali dokumentacijo neodvisno od LDP:

Pogosta vprašanja (FAQ) za razvijalce jedra Linuxa so na http://kernelbook.sourceforge.net.

O upravljanju Linuxa s pomnilnikom, skupaj s finimi nastavitvami Zmogljivosti, izveste na spletni strani Rika van Riela na http://humbolt.geo.uu.nl/Linux-MM/.

Spis Linux Consultants HOWTO navaja imenik svetovalcev za Linux.

Spletna stran Gary's Encyclopedia na naslovu http://members.aa.net/~swear/pedia/index.html navaja več kot 4000 povezav v zvezi z Linuxom.

Na voljo je tudi seznam PZV posebej za distribucijo Red Hat Linux, najdete ga na naslovu http://www.best.com/~aturner/RedHat-FAQ/faq_index.html.

2.3 Kje v svetovnem spletu najti zadeve za Linux?

Poleg domače strani Dokumentacijskega projekta za Linux http://www.linuxdoc.org/ je še mnogo strani, ki ponujajo informacije o Linuxu za začetnike in izkušene uporabnike.

Ti dve spletni strani sta še posebej dobro izhodišče za iskanje splošnih informacij o Linuxu: domača stran Linux International na http://www.li.org/ in domača stran Linuxa na http://www.linux.org/, ki jo ureja Linux Online.

Obe strani ponujata povezave z drugimi stranmi, splošne informacije, podatke o distribucijah in novem programju, dokumentacijo in novice.

Dokumentacija na zvezi za razvijalce jedra je na http://kernelbook.sourceforge.net.

Učbenik Unix is a Four Letter Word... je na http://www.linuxbox.com/~taylor/4ltrwrd/. To je splošni uvod v operacijske sisteme Unix in ni specifičen le za Linux.

Poleg teh je tu zagotovo nepopoln seznam nekaterih spletnih strani, posvečenih Linuxu:

Številne reference na spletne strani najdete tudi tako, da s spletnimi iskalniki iščete besedo ,,Linux``. Poskusite:

Google ima tudi poseben razdelek o Linuxu na http://www.google.com/linux/.

Nadaljnje podatke o spletnih iskalnikih najdete v spisu Web and Internet Search Engine Faq: http://www.infobasic.com/pagefaq.html.

V Sloveniji lahko začnete brskati s spletnimi stranmi Društva uporabnikov Linuxa na http://www.lugos.si/, na katerih najdete tudi vzdrževan arhiv nadaljnjih povezav.

2.4 Katere so novičarske skupine o Linuxu?

Novičarska skupina comp.os.linux.announce je moderirana skupina, namenjena napovedim; če nameravate uporabljati Linux, jo skoraj morate brati: vsebuje informacije o novih izdajah programja, novih prenosih, sestankih uporabniških skupin in komercialnih izdelkih. To je tudi edina skupina, ki lahko prenaša komercialna sporočila. Prispevke za to skupino lahko pošljete po e-pošti na < linux-announce@news.ornl.gov>.

Skupina comp.os.linux.announce se arhivira na http://www.iki.fi/mjr/linux/cola.html in ftp://src.doc.ic.ac.uk/usenet/comp.os.linux.announce/.

Tudi skupine hierarhij comp.os.linux.* in alt.uu.comp.os.linux.* so vredne branja -- morda boste opazili, da so nekateri splošni problemi nastali šele v zadnjem času in jih v dokumentaciji še ni, zato pa so opisani in rešeni v novičarskih skupinah. Skupine zgornjih hierarhij so:

Ne pozabite, da je Linux združljiv s standardom POSIX in bo zato relevantna tudi večina stvari iz skupin comp.unix.* in comp.windows.x.*. Opazili boste, da so te skupine pravo izhodišče, razen za razglabljanja o strojnih posebnosti in obskurnih nizkonivojskih tehničnih vprašanjih.

Vprašanja o e-poštnih odjemnikih (MUA) in programih za prenašanje pošte (MTA) in drugo podobno programje sodijo v skupine comp.mail.*, še posebno:

Vprašanja in podatki o programju za branje novičarskih skupin sodijo v:

Prosim, preberite razdelek ,,Še vedno niste odgovorili na moje vprašanje!`` preden pošljete sporočilo v Usenet. Pošiljanje istega sporočila v več skupin hierarhije comp.os.linux.* je navadno slaba zamisel.

Morda delujejo podporne skupine za Linux tudi v vaši organizaciji ali na vašem področju. Najprej vprašajte njih. V Sloveniji imamo domačo stran Društva uporabnikov Linuxa LUGOS na http://www.lugos.si/ in naslednje novičarske skupine, posvečene Unixu:

Glej tudi poglavje ,,Nimam dostopa do Useneta. Kje lahko dobim informacije?``.

Delujejo tudi regionalne in lokalne novičarske skupine, morda se vam zdi manjši promet v njih znosnejši:

Z iskanjem po http://groups.google.com/ pridete do sodobnejšega seznama novičarskih skupin.

[Axel Boldt, Robert Kiesling]

2.5 Kateri drugi seznami PZV so še na voljo za Linux?

Seznamov pogostih vprašanj o različnih posebnih temah, povezanih s sistemskim upravljanjem in rabo sistema kakor tudi s posebnimi področji, kot sta Napad letečih krožnikov (glasba) in podpora okrevajočim sistemskim upraviteljem, je veliko.

Uradni arhivi PZV iz Useneta so: ftp://rtfm.mit.edu/pub/usenet/.

Konzorcij za PZV Interneta, http://www.faqs.org/ ponuja arhiv, po katerem je moč iskati.

2.6 Kako dobiti stvari za Linux po FTP?

Glavni arhivi za Linux so trije:

Najboljšo kraj za nakup jedra sistema Linux je ftp://ftp.kernel.org/pub/linux/kernel/. Linus Torvalds odloži večino zadnjih različic jedra prav na to mesto.

Distribucija Debian je dostopna na naslovu ftp://ftp.debian.org/pub/debian/, distribucija Red Hat na ftp://ftp.redhat.com/, distribucija Linux Slackware pa na ftp://ftp.cdrom.com/.

Distribucija Small Linux, ki jo lahko poganjate v 2 MB RAM, je dostopna prek http://smalllinux.netpedia.net/.

Vsebina teh mest se zrcali (prepiše, približno enkrat na dan) na številna druga mesta. Prosim, uporabite mesto, ki vam je najbližje -- datoteke boste prenesli hitreje in manj boste obremenili omrežje.

Vsa zrcala ne zrcalijo vseh izvirnih mest. Nekatera zrcala imajo lahko tudi datoteke, ki sicer niso dostopne na izvirnih treh mestih.

2.7 Nimam dostopa do FTP. Kje lahko dobim Linux?

Najlaže je verjetno poiskati prijateljico z dostopom do FTP. Če je v vaši bližini kakšna uporabniška skupina za Linux, vam bo morda pomagala. V Sloveniji lahko pišete na < lugos@lugos.si>.

Če imate zelo hitro e-poštno povezavo, lahko poskusite strežnike FTP-po-pošti (FTP-by-mail) na naslovih < ftpmail@ftp.sunet.se>, < ftpmail@garbo.uwasa.fi> ali < ftpmail@ftp.uni-stuttgart.de>.

Linux lahko dobite tudi po običajni pošti ali kar v vaši priljubljeni prodajalni na CD-ROM. Datoteki ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/Installation-HOWTO in ( slovenski prevod) ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/Distribution-HOWTO hranita podatke o teh distribucijah.

2.8 Nimam dostopa do Useneta. Kje lahko dobim informacije?

Po e-pošti lahko dobite povzetek skupine comp.os.linux.announce. Pošljite izraz "subscribe" (brez narekovajev) v telesu sporočila na naslov < linux-announce-REQUEST@news-digests.mit.edu>. Naročilo tega elektronskega seznama je dobra zamisel, saj prenaša pomembne informacije in dokumentacijo o Linuxu.

Prosim, uporabljajte naslove *-request za prijave in odjave; pošta na druge naslove bo po nepotrebnem smetila novičarsko skupino!

2.9 Kateri poštni seznami so na voljo?

Razvijalci Linuxa trenutno uporabljajo predvsem strežnik Majordomo na < majordomo@vger.rutgers.edu>. Pošljite sporočilo z besedo ,,lists`` (brez narekovajev) v telesu sporočila in dobili boste seznam vseh tamkajšnjih poštnih seznamov. Če potrebujete pomoč pri prijavi ali odjavi, pošljite besedo ,,help``.

Dopisni seznam o jedru se arhivira na http://www.uwsg.indiana.edu/hypermail/linux/kernel/ in http://www.lib.uaa.alaska.edu/linux-kernel/archive/.

Prosim, ne pošiljajte na te sezname stvari, ki ne sodijo tja! Večino teh seznamov uporabljajo razvijalci Linuxa za pogovore o strokovnih vprašanjih in nadaljnjem razvoju. Ti seznami niso namenjene vprašanjem novincev, oglasom ali javnim objavam, ki niso neposredno povezane s tematiko seznama. Javnim objavam je mesto na comp.os.linux.announce. Gre za skupno spletno politiko. Če ne boste upoštevali tega napotka, vas bodo zelo verjetno nadrli in zatrli.

Na voljo je sicer poštni seznam linux-newbie, za katerega ,,nobeno vprašanje ni preneumno``, a ga žal spremlja premalo izkušenih uporabnikov, tako da ima bolj majhen promet.

Mnogo različnih poštnih seznamov je o Linuxu na http://www.onelist.com/. Pojdite na stran s kategorijami in izberite ,,Linux``. Na naslovu http://oslab.snu.ac.kr/~djshin/linux/mail-list/ so tudi povezave, prek katerih se lahko prijavite.

Na naslovu http://paml.net/ je seznam poštnih seznamov, dostopnih prek Useneta. Podatki o seznamih so tudi na ftp://rtfm.mit.edu/ in se med drugim redno objavljajo v skupinah news.announce.newgroups, news.lists in news.groups.

V Sloveniji deluje šest poštnih seznamov Društva uporabnikov Linuxa LUGOS:

Nanje se prijavite tako, da pošljete pošto na naslov < majordomo@lugos.si>. Predmet tega sporočila ni pomemben, v telo sporočila pa napišite npr.:

subscribe lugos-list

Več o tem izveste na naslovu http://www.lugos.si/delo/mailinglista.html.

2.10 Kje so razložena pravna vprašanja o Linuxu?

Na poštnem seznamu linux-legal, seveda. Nanj in še na mnoge druge sezname o Linuxu se lahko prijavite tako, da za začetek pošljete sporočilo z besedo ,,help`` na majordomo@vger.redhat.com.

2.11 Kje so podatki o projektih prostega programja, ki niso vzdrževani?

Spletni strani sta na http://unmaintained.sourceforge.net in http://www.orphansource.org/.

Prosim, poskusite prek e-pošte stopiti v stik z izvirnim avtorjem ali tistim, ki je navedel program kot nevzdrževan, preden sploh pomislite, da bi paketu obesili licenco.

2.12 Ali se novičarske skupine kje arhivirajo?

Novičarske skupine Useneta o Linuxu se arhivirajo na spletnih straneh http://groups.google.com/.

Arhiv ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/linux-announce.archive vsebuje arhive comp.os.linux.announce. Ti se zrcalijo z ftp://src.doc.ic.ac.uk/usenet/, ki tudi arhivira comp.os.linux, comp.os.linux.development.apps in comp.os.linux.development.system.

Seznami društva LUGOS se arhivirajo na http://www.mail-archive.com/ in http://liste.lugos.si/wws/arc/, slovenske novičarske skupine v Usenet pa na http://www.arnes.si/news/archive/.

2.13 Kje lahko izvem več o temah, povezanih z varnostjo?

Stran o varnostnih podatkih o Linuxu je na http://www.linuxsecurity.com/.

Druga spletna stran je na http://www.rootshell.com/, ki ponuja informacije o internetni varnosti in vprašanjih zasebnosti.

Za podatke o poštnem seznamu Weekly Linux Security Digest in številnih zbirkah podatkov, povezanih z varnostjo, glej http://securityportal.com/.

2.14 Kje najti specifikacije sistema Linux?

Za začetek poglejte na stran Linux Standards Base, http://www.linuxbase.org/. Na njej so podatki o preskušanju programja, organizaciji datotečnega sistema in poimenovalnih dogovorih za deljene knjižnice.


Naprej Nazaj Kazalo