Če želite pravopisno preveriti spis v Emacsu, lahko uporabite paket Ispell in njegov način za Emacs.
Emacs lahko nastavite tako, da po nalaganju datoteke avtomatsko določi, kateri besednjak naj uporabi (uporabljate jih namreč lahko več). Prvi, zagotovo najpomembnejši, je glavni besednjak, ki se razširja skupaj z Ispellom. Izbirate lahko med več jeziki. Drugi besednjak je vaš osebni, v katerega Ispell vstavlja besede, ki jih ni našel v prvem besednjaku, vendar ste mu naročili, naj si jih zapomni.
Če želite kot privzetega uporabljati slovenski besednjak (dobite ga lahko na
naslovu
ftp://sizif.uni-lj.si/pub/i18n/ispell/ispell-sl-0.1-1.src.rpm)
in če želite uporabljati
datoteko.ispell-dico-perso
v vašem domačem imeniku kot osebni
besednjak, vnesite naslednje vrstice v vašo datoteko .emacs
:
(setq sgml-mode-hook '(lambda () "Privzeto za nacin SGML." (setq ispell-personal-dictionary "~/.ispell-dico-perso") (ispell-change-dictionary "slovensko") ))
Manjše težave povzroči, če ne preverjate črkovanja v dokumentih vedno v istem jeziku. Če prevajate dokumente, je zelo verjetno, da pogosto pomešate jezike (in besednjake).
Žal ne poznam nobenega načina v Lispu, niti avtomatskega niti kakšnega z enojnim klikom z miško, za izbor glavnih in osebnih besednjakov, povezanih s trenutno rabljenim jezikom. (Če veste kaj več, mi, prosim, povejte!)
Vendarle pa je mogoče na koncu datoteke označiti, katere besednjake želite uporabljati ob preverjanju trenutne (in samo te) datoteke. Zadostuje, da te oznake dodaste kot komentarje, tako da jih bo Ispell znal prebrati ob zagonu preverjanja črkovanja:
<!-- Local IspellDict: english --> <!-- Local IspellPersDict: ~/emacs/.ispell-english -->
Če ste prej v datoteki .emacs
definirali, naj bodo privzeti besednjaki
slovenski, lahko dodaste te vrstice na konec vsake datoteke v
angleščini.
Preverjanje črkovanja celotnega dokumenta lahko s kateregakoli mesta v
preverjanem dokumentu poženete z ukazom Meta-x ispell-buffer
. Lahko
pa tudi preverite samo del dokumenta:
Ctrl-Spc
(mark-set-command),Meta-x ispell-region
.Emacs zatem požene Ispell. Ko naleti na neznano besedo, vam jo pokaže (ponavadi osvetljeno) in čaka, da pritisnete na ustrezno tipko:
Meta-x ispell-continue
,Če Ispell najde eno ali več besed, ki so podobne neznani, vam jih bo pokazal v majhnem okencu. Pred vsako stoji številka. Samo vtipkajte to številko in napačno vtipkana beseda se bo nadomestila z izbrano.
Tipka i vam omogoča vnos besede v vaš osebni besednjak, A pa vam doda besedo v besednjak za preverjano datoteko.
Besednjak za preverjano datoteko je zaporedje besed, dodano na konec datoteke v obliki komentarjev. Ispell jih znova prebere vsakič, ko ga poženemo za preverjanje te datoteke. Tako lahko sprejmete nekaj besed, ki so sprejemljive samo v tej datoteki, v drugih pa morebiti ne.
Kar zadeva mene, mislim, da je bolje, da je osebni besednjak rezerviran za besede, ki jih ni v glavnem besednjaku, vendar pripadajo jeziku (npr. besede z vezaji), in pa še za besede, kot so lastna imena idr. (npr. Linux), če niso podobne resničnim besedam iz glavnega besednjaka. Dodajanje preveč besed (npr. imen) v osebni besednjak je lahko nevarno, saj so lahko videti kot povsem običajna beseda v nekem jeziku.
Ispell zna preverjati črkovanje v vaši datoteki kar med tipkanjem. Da bo to
delovalo, morate uporabiti način ispell-minor-mode. Poženete ali
ustavite ga, če vtipkate Meta-x ispell-minor-mode
. Ispell bo
zapiskal vsakič, ko vtipkate besedo, ki je ne prepozna.
Če vas ti piski motijo (ali če vaš sostanovalec že spi), lahko te
moteče piske nadomestite z bliskanjem na zaslonu, kar dosežete z
ukazom Meta-x set-variable RET visible-bell RET t RET
. V datoteko
.emacs
lahko dodaste naslednjo vrstico in za vedno utišate Emacs:
(setq visible-bell t)