Z enotami lahko v Linuxu delamo na dva načina: tako kakor dela DOS ali pa tako, kakor dela Unix. Izbira je vaša.
Večina distribucij Linuxa vsebuje paket Mtools, zbirko ukazov, ki so
popolnoma enakovredni svojim dvojnikom v okolju DOS. Od njih se bolj ali
manj ločijo le po začetnem ,m` v imenu; torej mformat
, mdir
,
mdel
, mmd
in tako naprej. Ukazi iz paketa podpirajo tudi
dolga imena, dovolilnic za datoteke in imenike pa ne. Paket ukrojite
po svojih željah z datoteko /etc/mtools.conf (vzorec je
priložen zbirki) in z njim lahko uporabljate particije iz okolij DOS in
Windows, CD-ROM ali enote ZIP.
Neformatirane diskete pa ne morete formatirati z ukazom
mformat
. Pred njim morate kot root prej pognati fdformat
:
# fdformat /dev/fd0H1440
Pazite: pri tem načinu datotek na disketah ne morete uporabljati enako
kakor datoteke na disku; ne morete na primer napraviti less
a:besedilo.txt
. To je slabost opisanega načina dostopa do enot.
Unix upravlja enote drugače kakor DOS ali Windows. Logičnih enot ne ločuje z oznakami kot A: ali C:, ampak vse enote (diske, diskete, CD-ROM, prek NFS tudi diske v drugih računalnikih) vidimo kot del enotnega datotečnega sistema. Operaciji, s katero dodamo enoto v datotečni sistem, pravimo ,,priklop`` (angl. mount). Ko enote ne potrebujemo več (npr. ko želimo disketo izvreči iz disketnika), jo moramo ,,odklopiti`` (angl. unmount).
Fizično formatiranje diska in ustvarjanje datotečnega sistema na njem
sta dve različni stvari. Ukaz FORMAT A:
v DOS napravi oboje, v
Linuxu pa sta ukaza ločena. Ukaz za formatiranje smo si že ogledali
malo prej, datotečni sistem na disketi pa napravimo takole:
# mkfs -t ext2 -c /dev/fd0H1440
Namesto ext2
lahko navedete tudi drugo vrsto datotečnega sistema,
npr. vfat
(priporočeno), dos
, minix
in podobno. Ko
ste s tem končali, disketo priklopite z ukazom:
# mount -t ext2 /dev/fd0 /mnt
Če ste v prejšnjem ukazu namesto ext2
uporabili kako drugo vrsto
datotečnega sistema, morate tudi zdaj navesti isto. Zdaj lahko
uporabljate datoteke na disketi. Vse, kar ste doslej počeli z A: ali
B:, se zdaj počne z /mnt
. Zgledi:
DOS Linux --------------------------------------------------------------------- C:\GUIDO>DIR A: $ ls /mnt C:\GUIDO>COPY A:*.* $ cp /mnt/* . C:\GUIDO>COPY *.ZIP A: $ cp *.zip /mnt C:\GUIDO>EDIT A:FILE.TXT $ jstar /mnt/file.txt C:\GUIDO>A: $ cd /mnt A:\>_ /mnt/$ _
Ne pozabite, da morate po opravljenem delu obvezno odklopiti enoto:
# umount /mnt
Verjetno ni treba poudarjati, da ukaza fdformat
in mkfs
uporabljate samo na neformatiranih disketah, ne pa na tistih, ki ste
jih že uporabljali. Če bi radi uporabljali disketno enoto B:,
zamenjajte vse fd0H1440
in fd0
v prejšnjih zgledih s
fd1H1440
oziroma fd1
.
Odveč je verjetno tudi poudarjati, da vse, kar velja za disketnike, velja tudi za druge enote, kot so diski in CD-ROM. Takole priklopimo slednjega:
# mount -t iso9660 /dev/cdrom /mnt
To je bil ,,uradni`` način priklopa disketnikov in drugih enot, zdaj pa še zvijača, s katero si lahko delo malce olajšate. Nerodno je namreč, da lahko priklaplja in odklaplja enote samo root; včasih bi bilo prav uporabno, če bi vsaj diskete in CD-ROM lahko priklapljali tudi drugi uporabniki.
# mkdir /mnt/floppy ; mkdir /mnt/cdrom # chmod 777 /mnt/floppy /mnt/cd* # # Preverite, ali je enota za CD-ROM pravilna! # chmod 666 /dev/hdb ; chmod 666 /dev/fd*
/dev/hdb /mnt/cdrom iso9660 ro,user,noauto 0 0 /dev/fd0 /mnt/floppy vfat user,noauto 0 0
Disketo z datotečnim sistemom DOS, disketo z datotečnim sistemom ext2 ali CD-ROM lahko zdaj priklopimo enostavno z ukazi:
$ mount /mnt/floppy $ mount /mnt/cdrom
Enoti /mnt/floppy in /mnt/cdrom lahko zdaj priklaplja in odklaplja vsak uporabnik. Opozoriti pa vas moramo, da je prav to s stališča varnosti vašega sistema tudi slabost.
Dva uporabna ukaza sta še df
, ki poda informacije o trenutno
priklopljenih enotah, ter du imenik
, ki izpiše porabo prostora za
podani imenik.
Pri izdelavi varnostnih kopij si lahko pomagate z več paketi. Najosnovnejši ukaz, s katerim lahko kot root naredite varnostno kopijo imenika na disketo (ali več disket, odvisno od velikosti), pa je:
# tar -M -cvf /dev/fd0H1440 arhivirani_imenik/
Pazite, da imate ob tem formatirano disketo v disketniku, še več nadaljnih pa pripravljenih. Podatke lahko v celoti restavrirate tako, da vtaknete prvo disketo v disketnik in natipkate:
# tar -M -xpvf /dev/fd0H1440