Naprej Nazaj Kazalo

3. Strojne zahteve

3.1 Minimalna sestava

Tole je verjetno najmanjša možna sestava, na kateri teče Linux: procesor 386SX/16, 1 MB pomnilnika, disketnik (1,44 MB ali 1,2 MB), katerakoli podprta grafična kartica (in seveda tipkovnica, monitor in tako naprej). To je dovolj, da sistem zaženete in vidite, ali v računalniku sploh deluje, ne boste pa mogli početi nič uporabnega. Dodatne informacije o delu z minimalno sestavo najdete na http://rsphy1.anu.edu.au/~gpg109/mem.html.

Da bi počeli kaj uporabnega, potrebujete še disk. Za zelo minimalno nastavitev zadostuje od 5 do 10 MB prostora, v katerega namestite samo najnujnejše ukaze in eno ali dve majhni aplikaciji, denimo terminalski posnemovalnik. To je še vedno zelo, zelo omejujoče in zelo neudobno, saj razen za res skromne aplikacije ne pušča dovolj prostora. Na splošno tega ne priporočamo za nič drugega kakor za preizkus, ali stvari delujejo, in seveda za modrovanja o minimalnih zahtevah.

3.2 Uporabna sestava

Če boste poganjali kateregakoli od računsko intenzivnih programov, npr. gcc, X ali TeX, boste verjetno želeli kaj hitrejšega od 386SX/16, čeprav z nekaj potrpežljivosti tudi ta zadostuje.

V praksi potrebujete vsaj 4 MB pomnilnika, če ne uporabljate okolja X, in 8 MB, če ga. Če bo na sistemu hkrati delalo več uporabnikov ali če boste hkrati poganjali več večjih programov (npr. prevajalnik), bo 4 MB verjetno premalo. Linux sicer deluje tudi z manj pomnilnika (zadoščalo bi celo samo 2 MB), vendar pa bo tedaj uporabil disk kot navidezni pomnilnik, in sistem bo prepočasen, da bi bil uporaben. Če poganjate hkrati več programov, bo 16 MB pomnilnika znatno zmanjšalo posege na disk. Če želite, da bo sistem pod normalno uporabo le neznatno uporabljal disk kot navidezni pomnilnik, bo za enega uporabnika verjetno zadostovalo 32 MB. Če poganjate več večjih programov hkrati, bo morda 64 MB boljša izbira. Če pa poganjate programe z večjim tekom po pomnilniku, pa boste bržkone morali seči še više.

Količina diska je odvisna od tega, kaj želite namestiti. Za navaden osnovni nabor podpornih programov Unixa, ukazno lupino in upravne programe bo dovolj 10 MB, z nekaj malega prostora za uporabniške datoteke. Za popolnejši sistem vzemite Red Hat, Debian ali kakšno drugo distribucijo, in računajte, da boste potrebovali od 60 do 300 MB prostora, odvisno od tega, kaj želite namestiti in katero distribucijo uporabljate. K temu prostoru prištejte prostor, ki ste ga namenili za datoteke uporabnikov. Če kupujete nov računalnik, glede na dandanašnje cene diskov ni pametno kupovati premajhnega diska. Vzemite vsaj 2 GB, raje 4 GB, in ne bo vam žal. Linux se dobro znajde tudi z novejšimi zelo velikimi diski, denimo diski EIDE velikosti 11 GB ali diski SCSI velikosti 18 GB.

Dodajte več pomnilnika, več diska, hitrejši procesor in drugo glede na vaše potrebe, želje in zmožnosti, če želite kaj več kot zgolj uporaben sistem. V splošnem pomeni v Linuxu dodatni pomnilnik bistveno večjo razliko kot v MS-DOS. To je seveda povezano z omejitvijo MS-DOS na 640 KB, ki je v Linuxu ni.

3.3 Podprta strojna oprema

Mikroprocesor:

Vse, kar lahko izvaja programe v zaščitenem načinu 386; vsi modeli Intel 80386, 80486 in Pentium. Procesorji 80286 in starejši bodo morda nekega dne podprti z manjšim jedrom, imenovanim ELKS (Embeddable Linux Kernel Subset), vendar pa ne pričakujte enakih zmogljivosti. Različico za procesor Motorola 680x0 (68020 z dodatno enoto MMU, 68030, 68040 in 68060), ki teče v računalnikih Amiga in Atari, najdete na tsx-11.mit.edu v imeniku 680x0. Veliko modelov DEC Alpha, Sun SPARC in Power PC je zdaj podprtih. V delu so priredbe za arhitekture ARM, Strong ARM in MIPS, za podrobnosti se obrnite drugam.

Arhitektura:

Vodilo PCI ISA, EISA in VLB. Podpora MCA (večinoma IBM PS/2) je nepopolna, vendar se izboljšuje (glej zgoraj). Linux je zahtevnejši glede strojne opreme kakor DOS, Windows ali večina drugih operacijskih sistemov. To pomeni, da kakšna obskurna strojna oprema, ki s kakšnim manj zahtevnim operacijskim sistemom deluje, z Linuxom morda ne bo delovala. Linux je tudi krasen preizkuševalec pomnilnika...

Pomnilnik:

Do 1 GB z Intelovimi procesorji; več v 64-bitnih sistemih. Nekateri, tudi Linus, so opazili, da je dodajanje pomnilnika brez hkratnega povečanja predpomnilnika (cache) zelo upočasnilo njihove računalnike. Če ste opazili, da je računalnik z dodanim pomnilnikom počasnejši, poskusite povečati predpomnilnik. Nekateri računalniki lahko predpomnijo samo določeno količino pomnilnika, ne glede na to, koliko pomnilnika je v resnici nameščenega (64 MB je meja za neki priljubljen nabor čipov). Več kot 64 MB pomnilnika zahteva poseben zagonski parameter, saj BIOS zaradi zastarele zasnove ne zna sporočiti več kot 64 MB pomnilnika. Jedra izdaje 2.1.x in novejša znajo samodejno prepoznati tudi več pomnilnika.

Zunanji pomnilnik:

Generični diski AT (EIDE, IDE, 16-bitni krmilniki diskov z MFM ali RLL ali ESDI) so podprti, enako tudi diski in druge enote SCSI, če je podprt krmilnik SCSI. Generični krmilniki XT (8-bitni krmilniki z MFM ali RLL) so tudi podprti. Podprti krmilniki SCSI: Advansys, Adaptec serije 1542, 1522, 1740, 27xx in 29xx (z nekaj izjemami), krmilniki Buslogic MultiMaster in Flashpoint; krmilniki na podlagi NCR53c810, krmilniki DPT, krmilniki Qlogic ISP in FAS, Seagate ST-01 in ST-02, Future Domain, serija TMC-88x (ali katerikoli krmilnik na podlagi čipa TMC950) in TMC1660/1680, Ultrastor 14F, 24F in 34F, Western Digital wd7000 in drugi. Tračne enote SCSI, QIC-02 in nekatere QIC-80 so tudi podprte. Podprtih je več enot CD-ROM, med njimi Matsushita/Panasonic, Mitsumi, Sony, Soundblaster, Toshiba, ATAPI (EIDE), SCSI in druge. Natančnejše podatke in modele si oglejte v Hardware Compatibility HOWTO. Pripis: ti seznami so obsojeni na nepopolnost. Izdelovalci distribucij vzdržujejo popolnejše.

Grafika:

VGA, EGA, CGA ali Hercules (in s temi združljivi) delujejo v tekstovnem načinu. Za grafiko in X je na voljo podpora (najmanj) standardni VGA in nekaj karticam SVGA (večini kartic na podlagi čipov ET3000, ET4000, Paradise in nekaterim Trident), S3, 8514/A, ATI, Matrox in Hercules. Linux uporablja strežnik XFree86, kar določa, katere kartice so podprte in katere ne. Celoten seznam podprtih naborov čipov bi zasedel več kot celo stran. Oglejte si http://www.XFree86.org/.

Omrežje:

Podpora ethernetu zajema 3COM 503/509/579/589/595/905 (501/505/507 so podprti, vendar odsvetovani), AT&T GIS (neé NCR) WaveLAN, večina kartic na podlagi WD8390, večina kartic na podlagi WD80x3, NE1000/2000 in večina z njima združljivih, AC3200, Apricot 82596, AT1700, ATP, DE425/434/435/500, D-Link DE-600/620, DEPCA, DE100/101, DE200/201/202 Turbo, DE210, DE422, Cabletron E2100 (odsvetovana), Intel EtherExpress (odsvetovana), DEC EtherWORKS 3, HP LAN, HP PCLAN/plus, večina kartic na podlagi AMD LANCE, NI5210, ni6510, SMC Ultra, DEC 21040 (tulip), Zenith Z-Note ethernet. Nobena od kartic Zircom in nobena od kartic Cabletron (razen E2100) ni podprta, ker izdelovalec ni pripravljen prosto izdati informacij o programiranju teh kartic.

Podpora FDDI trenutno obsega kartice DEC DEFxx.

Podpora omrežjem point-to-point obsega PPP, SLIP, CSLIP in PLIP. Podpora PPP je na voljo tako za običajne asinhrone naprave (modemi) kot tudi za sinhrono povezavo (ISDN).

Na voljo je omejena podpora token ring.

Serijski vmesniki:

Podprta je večina kartic na podlagi 16450 in 16550 UART, Skupaj z AST Fourport, Usenet Serial Card II in drugimi. ,,Pametne`` kartice obsegajo serijo Cyclades Cyclom (uradno podprta s strani izdelovalca), serijo Comtrol Rocketport series (uradno podprta s strani izdelovalca), Stallion (večina kartic; uradno podprta s strani izdelovalca) in Digi (nekatere kartice; uradno podprta s strani izdelovalca). Nekaj strojne opreme za ISDN, ,frame relay` in najeto telefonsko linijo je tudi podprte.

Druga strojna oprema:

SoundBlaster, ProAudio Spectrum 16, Gravis Ultrasound, večina drugih zvočnih kartic, večina (vse?) vrst mišk (Microsoft, Logitech, PS/2) itd.


Naprej Nazaj Kazalo