Naprej Nazaj Kazalo

1. Uvod in splošni podatki

1.1 Kaj je Linux?

Linux je jedro operacijskega sistema, podobno slavnemu operacijskemu sistemu UNIX podjetja AT&T Bell Labs in tudi vede se podobno. Ima vse lastnosti sodobnega, zrelega operacijskega sistema: pravo večopravilnost, navidezni pomnilnik, delitev programskih knjižnic, nalaganje na zahtevo, deljene izvedljive programe vrste copy-on-write, pravilno upravljanje pomnilnika, naložljive module za gonilnike naprav, grafične izravnalnike in omrežno podporo TCP/IP.

Večina pa se z izrazom ,,Linux`` sklicuje na zbirko jedra operacijskega sistema, sistemsko programje in uporabniške programe, zato bomo izraz ,,Linux`` v tem spisu uporabljali tudi v tem kontekstu.

Linus Torvalds in ohlapno povezana skupina prostovoljcev, hekerjev iz celotnega interneta, so napisali (in še pišejo) Linux iz nič.

Jedro Linuxa se razširja pod pogoji licence GNU General Public Licence. (Glej razdelek Kaj pomeni licenca odprte kode Linuxa?)

Imamo tudi zgodovinski arhiv vseh različic jedra Linuxa, dostopen na http://ps.cus.umist.ac.uk/~rhw/kernel.versions.html.

Glej tudi članka o jedru Linuxa in operacijskem sistemu Linux v spletni enciklopediji Wikipedia.

1.2 Katere platforme podpira Linux?

Linux je bil prvotno napisan za osebne računalnike PC in je za svoje potrebe uporabljal strojne posebnosti procesorske družine 80386. Družina 80386 obsega 80486 in vse čipe Pentium. Vendar pa poznamo dandanes številne prenose Linuxa na druge arhitekture strojev. (Glej razdelek Prenos na druge procesorje.)

Imamo tudi posebne distribucije Linuxa za prenosnike in ročne računalnike. Podjetje Transmeta, http://www.transmeta.com/, je izdalo specifikacijo programskega vmesnika in zbirko za razvijalce za svoj mikroprocesor Crusoe Smart. Podatke o distribuciji Linuxa za Compaq iPAQ najdete na http://www.handhelds.org/.

Če želite še več podatkov o tem, si oglejte spis Linux INFO-SHEET, odgovore na vprašanja najdete v Kje je dokumentacija?, Katera strojna oprema je podprta? in Prenos na druge procesorje.

1.3 Kako delujejo različice Linuxa?

V vsakem trenutku je na voljo več ,,stabilnih`` različic Linuxa in ena ,,razvojna`` različica. Za razliko od lastniškega programja so starejše stabilne različice še naprej podprte toliko časa, dokler je kaj zanimanja zanje, zato je na voljo več stabilnih različic.

Številčenje različic Linuxa sledi uveljavljeni tradiciji. Vsaka različica ima tri številke, tj. X.Y.Z. Številka "X" se poveča le, kadar se zgodi zares pomembna sprememba, taka, ki povzroči, da programje, pisano za eno različico, ne teče več pravilno na drugi. To se dogaja zelo redko -- v vsej zgodovini Linuxa se je zgodilo natanko enkrat.

Številka "Y" pove, v kateri razvojni ,,seriji`` ste. Stabilno jedro bo na tem mestu imelo vedno sodo številko, razvojno jedro pa vedno liho.

Številka "Z" določa natančno različico jedra in se povečuje ob vsaki izdaji.

Trenutna stabilna serija je 2.4.x, trenutna razvojna serija pa 2.5.x. Vendar marsikdo še vedno poganja jedra 2.2.x in celo 2.0.x, zato se hrošči odpravljajo tudi v teh. Razvojna serija je koda, s katero se razvijalci Linuxa dejavno ukvarjajo in je vedno na voljo za vpogled javnosti, preskušanje in celo uporabo, čeprav uporaba v produkciji ni priporočena! To je del metode ,,razvoja odprte kode``.

Prej ali slej bo razvojna serija 2.5.x ,,poškropljena s svetimi pingvinjimi izločki`` in bo postala jedro 2.6.0 in nastala bo nova serija stabilnih različic, steklo pa bo delo na razvojni seriji 2.7.x. Ali, če se zgodijo zares velike spremembe, lahko namesto tega postane 3.0.0, začne pa se razvojna serija 3.1.x.

1.4 Kje naj začnem?

Če ste novinec v Linuxu, bi morali začeti tako, da kupite ali prenesete splošno namensko distribucijo Linuxa. Distribucija je popoln operacijski sistem, skupaj z jedrom Linux in vsemi pripomočki in programjem, ki ga boste morda potrebovali, pripravljenim za namestitev in uporabo. Številne distribucije obsegajo na tisoče programskih paketov, skupaj z namizji, prijaznimi do uporabnika, pisarniškimi zbirkami in igrami.

Poznamo nekaj glavnih distribucij Linuxa, in verjetno bo najbolje, da kot začetnik uporabljate eno od njih. Za podatke o njih in o tem, kako se namestijo, si oglejte Distributions-HOWTO iz Dokumentacijskega projekta za Linux. Seznam distribucij se vsak teden osvežuje tudi na http://lwn.net/.

Preden izberete, katero distribucijo bi radi preskusili, si pazljivo preberite opise teh distribucij in jih primerjajte s svojimi potrebami. Vsaka distribucija je prirejena določeni vrsti uporabnika. Nekatere so optimalizirane, da delujejo kot strežniki, nekatere so optimalizirane za igranje, nekatere pa so optimalizirane za namizno in pisarniško rabo.

Nekaj distribucij se šteje kot izjemna izbira za nove uporabnike:

Imamo še veliko drugih distribucij, ki niso razširjane tako globalno, temveč zadoščajo za posebne krajevne in nacionalne potrebe. Mnoge od njih so arhivirane na ftp://ftp.tux.org/.

1.5 Kje dobiti distribucijo?

Če lahko, prosim, sežite v žep in si kupite svoj izvod distribucije. Distribucije Linuxa so silno poceni -- navadno stanejo okoli 30 USD za popoln sistem in nekje od 70 USD do 150 USD za večji sistem z več strežniškega programja ali razvojnih orodij. Celo ,,osnovni`` sistem po 30 USD ima za tisoče dolarjev lastniških orodij in je neprecenljiv. Distributerji vložijo prenekateri vaš dolar v nadaljnji razvoj in večina od njih finančno podpira zunanje projekte odprte kode.

Komercialne distribucije so na voljo poleg knjig in v trgovinah z elektroniko, lahko pa jih naročite tudi prek njihovih spletnih strani.

Če uporabljate Debian GNU/Linux, ki je neprofitni projekt prostovoljcev, jim lahko denar darujete neposredno.

Nekaj spletnih strani zelo poceni prodaja plošče CD z Linuxom. Oglejte si http://www.cheapbytes.com/.

Vsaka distribucija ponuja prenos z njihove spletne strani. To je zahteva licenčnih pogojev programja, zato lahko dobite izvod tudi, če si ne morete privoščiti svoje distribucije. Nekateri kompromisno plačajo, denimo, vsako glavno različico (kot je 6.0), prek interneta pa prenesejo vmesne različice s popravki (kot sta 6.1 in 6.2).

Arhivi mnogih distribucij so tudi dostopni na zvezi: ftp://ftp.tux.org in http://planetmirror.com/pub/linux.

Nekateri izdelovalci strojne opreme zdaj dostavljajo sisteme z vnaprej nameščenim Linuxom. Vendar pa včasih otežkočajo to, da bi jih kupili -- Linux ponujajo le na nekaj sistemih, ki so strežniški stroji, ali pa zahtevajo, da na njihovih spletnih straneh obiščete poseben razdelek ,,Linux``.

V Sloveniji sta distributerja Linuxa podjetji Agenda iz Maribora, http://www.agenda.si/, in Euroteh iz Grosuplja, http://www.euroteh.si/.

1.6 Kako namestiti Linux?

Ko boste dobili distribucijo, bo ta imela navodila za namestitev. Vsaka distribucija ima svoj namestitveni program.

Zelo podroben namestitveni vodnik je objavljen na naslovu http://heather.cs.ucdavis.edu/~matloff/linux.html.

Nekatere distribucije (npr. Debian GNU/Linux) je mogoče namestiti prek anonimnega FTP z različnih arhivnih mest za Linux, a če nimate kabelskega ali kakega drugega širokopasovnega dostopa do interneta, to zaradi velikosti distribucije ni praktično.

Članki v novičarskih skupinah Usenet se skupaj s pogostimi vprašanji (angl. Frequently Asked Questions, FAQ) arhivirajo na http://groups.google.com/. Preiščite comp.os.linux.*, alt.uu.comp.os.linux.* ali kar je že primerno, da dobite članke iz novičarskih skupin o Linuxu (glej tudi Katere novičarske skupine o Linuxu so na voljo?.

1.7 Kakšno programje podpira Linux?

Linux podpira vse standardne pripomočke odprte kode, kot je prevajalnik GCC, urejevalnik (X)Emacs, grafično okolje X Window System, vse standardne pripomočke Unixa, omrežni protokol TCP/IP (tudi SLIP in PPP) in na stotine programov, ki so jih zanj prevedli ali prenesli od drugod.

Na voljo je posnemanje okolja DOS, imenovano DOSEMU. Zadnja stabilna različica je 0.98.3. Arhivi za FTP so na ftp://ftp.dosemu.org/dosemu/. Spletna stran je http://www.dosemu.org/.

Posnemovalnik lahko poganja operacijski sistem DOS in nekatere (a ne vseh) aplikacije za DOS. V datoteki README si preberite, katero različico programa dosemu morate dobiti. Glej tudi datoteko DOSEMU-HOWTO (trenutno je rahlo zastarela in ne pokriva zadnje različice programa) v imeniku ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/.

Veliko dela so razvijalci vložili tudi v posnemovalnik programov, ki tečejo v Microsoft Windows. (Glej razdelek Ali lahko v Linuxu poganjam programe za Microsoft Windows?.)

Med prevajanjem jedra lahko vključite posnemovalno kodo iBCS2 (Intel Binary Compatibility Standard) za izvedljive datoteke vrste SVR4 ELF in SVR3.2 COFF. Glej informacije na naslovu ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/BETA/ibcs2/README. Podrobnejši podatki v INFO-SHEET.

Nekatera podjetja imajo na voljo komercialno programje. Dostopnost teh programov pogosto objavljajo na comp.os.linux.announce, pobrskajte po arhivih. (Glej razdelek Ali se novičarske skupine kje arhivirajo?.)

1.8 Kako najti določen program?

Najprej si oglejte zemljevid programja za Linux na ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/linux-software-map/ in na drugih mestih za FTP. Spletni iskalnik je dostopen na http://www.boutell.com/lsm/.

Poglejte tudi na spletno stran Freshmeat, kjer so mnoge nove napovedi prostega programja objavljene najprej. Freshmeat je pravzaprav seznam strani, ki nenehno osvežuje obvestila o novem programju in nadgradnjah za Linux in vzdržuje seznam obvestil in spletnih povezav.

Na mestih za FTP ( ,,Kako dobim stvari za Linux po FTP?``) je pogosto shranjen trenutni seznam vseh datotek v datoteki ls-lR ali INDEX, po katerih lahko iščete z ukazom grep ali v urejevalniku besedil. Seznami vsebine imenikov so lahko tudi zelo dolgi, kar otežkoča hitro iskanje po njih.

Poglejte tudi na zemljevid projektov za Linux na ftp://ftp.ix.de/pub/ix/Linux/docs/Projects-Map.gz.

Na naslovu http://lfw.linuxhq.com/ je iskalnik po mestih FTP za Linux.

Če po svetovnem spletu iščete besedico ,,Linux``, boste dobili številne povezave. ( Kje v svetovnem spletu najdem zadeve za Linux?)

Če ne najdete ničesar, lahko sami prenesete in prevedete izvirno kodo programa. Glej Kako prenesem XXX v Linux?. Če gre za večji paket, ki zahteva nekaj prilagajanja, pošljite sporočilo na comp.os.linux.development.apps. Zaradi priljubljenosti Linuxa je to sicer zelo malo verjetno. Večina programja, ki je na voljo v drugih sistemih UNIX, je prenesena tudi v Linux.

Če prevajate precejšen program, ga, prosim, pošljite na eno ali več mest za FTP in obvestite bralce comp.os.linux.announce (svoje sporočilo pošljite na naslov linux-announce@news.ornl.gov.

Če iščete uporabni program, je morda že kdo napisal prosto različico. Navodila za iskanje izvirne kode najdete v PZV novičarske skupine comp.sources.wanted.

1.9 Katera strojna oprema je podprta?

Za preizkus Linuxa potrebujete stroj, za katerega je na voljo prenos Linuxa, vsaj 2 MB RAM in disketno enoto. Če hočete početi karkoli približno uporabnega, boste potrebovali več pomnilnika in diskovnega prostora. Glej razdelke Prenos na druge procesorje, Zahteve po disku: minimalne, strežnik in postaja in Kakšne so najmanjše in največje zahteve za pomnilnik?.

Stroji PC, združljivi s procesorji Intela, za standardno jedro Linux potrebujejo vsaj procesor 80386.

Linux teče v večini današnjih prenosnikov, tudi z grafičnim vmesnikom X Window System. Oglejte si še Kako vem, ali lahko moj notes poganja Linux?. Na voljo so številni viri podatkov o osebnih računalnikih, grafičnih karticah, diskovnih krmilnikih in drugi strojni opremi. Glej spise INFO-SHEET, Laptop-HOWTO in Unix-Hardware-Buyer-HOWTO.

1.10 Na katere procesorje je še prenesen?

Seznam znanih prenosov je na strani Overview of Linux Ports.

Druga stran s seznamom prenosov je: http://lodda.igo.uni-hannover.de/ports/linux_ports.html.

Poleg tega so znani še naslednji podatki o določenih prenosih:

Na platformah Intel sta podprti vodili VESA Local Bus in PCI.

MCA (lastniško vodilo IBM) in diski ESDI so večinoma podprti. Dodatne informacije o vodilu MCA in o tem, katere kartice podpira Linux, najdete na spletni strani Micro Channel Linux, http://www.dgmicro.com/mca/. Glej tudi razdelek Kje v svetovnem spletu najdem zadeve za Linux?.

Poznamo prenos Linuxa na 8086, znan kot Embeddable Linux Kernel Subset (ELKS). To je 16-bitna podmnožica jedra za Linux, ki se bo v glavnem uporabljala za zaprte sisteme. Podrobnosti o tem najdete na http://www.linux.org.uk/Linux8086.html. Navadni Linux ne teče na 8086 ali 80286, saj potrebuje preklapljanje opravil in pomnilniško upravljanje, ki ga imajo procesorji 80386 in novejši.

Linux podpira večprocesorsko zasnovo Intel MP. Glej datoteko Documentation/smp.tex v distribuciji izvirne kode jedra Linuxa.

V teku je projekt prenosa Linuxa na sisteme s procesorji serije 68000, kot so Amige in Atariji. Najpogostejša vprašanja (PZV) o tej temi (Linux/m68K FAQ) najdete na naslovu http://www.clark.net/pub/lawrencc/linux/faq/faq.html. URL domače strani projekta Linux/m68k je http://www.linux-m68k.org/faq/faq.html.

Poznamo prenos Jesa Sorensena na m68k za računalnike Amiga na ftp://sunsite.auc.dk/pub/os/linux/680x0/redhat/. Namestitvena PZV za ta paket je zbral Ron Flory in so dostopna z http://www.feist.com/~rjflory/linux/rh/.

Na voljo je tudi poštni seznam linux-680x0. (Glej razdelek Kateri poštni seznami so na voljo?.)

Projekt Linux-m68k je imel včasih mesto za FTP na naslovu ftp://ftp.phil.uni-sb.de/pub/atari/linux-68k, mogoče pa je, da ga ni več.

Debian GNU/Linux prenašajo na računalnike Alpha, Sparc, PowerPC in ARM. Za vse te platforme so na voljo posebni elektronski seznami. Glej spletno stran http://www.debian.org/MailingLists/subscribe.

Pred kratkim se je preselila ena od strani projekta Linux PPC. Njen naslov je http://www.linuxppc.org, naslov datotečnega arhiva pa ftp://ftp.linuxppc.org/linuxppc/.

Podporna stran za Linux-PPC je na naslovu http://www.cs.nmt.edu/~linuxppc/. Tu boste našli jedro sistema Linux.

Dve strani za prenos Linuxa v računalnike iMac sta na http://w3.one.net/~johnb/imaclinux/ in http://www.imaclinux.net:8080/content/index.html.

Na naslovu http://www.azstarnet.com/~axplinux/ je prenos Linuxa na 64-bitne DEC Alpha/AXP. O tem se govori na poštnem seznamu na vger.rutgers.edu. (Glej razdelek Kateri poštni seznami so na voljo?.)

Ralf Baechle razvija prenos na računalnike MIPS, prvotno na R4600 v sistemih Deskstation Tyne. Arhiva za Linux-MIPS sta ftp://ftp.fnet.fr/linux-mips in ftp://ftp.linux.sgi.com/pub/mips-linux. Zainteresirani lahko pošljejo vprašanja in ponudbe za pomoč na < linux@waldorf-gmbh.de>.

Na voljo je (ali pa je vsaj bil) tudi kanal MIPS v poštnem strežniku Linux Activists in poštni seznam linux-mips. (Glej Kateri poštni seznami so na voljo?.)

Trenutno potekata dva prenosa Linuxa na procesorsko družino ARM, eden od njiju je za ARM3 kot v računalniku Acorn A5000 in zajema V/I gonilnike za 82710/11, kot se spodobi. Drugi je za ARM610 v Acorn RISC PC. Prenos Risc PC je trenutno v začetni ali srednji fazi, saj je treba znova napisati večino kode za upravljanje pomnilnika. Prenos na A5000 je v končnem beta preskušanju, verjetno bo kmalu izšla uradna izdaja.

Več novejših informacij izveste v novičarski skupini comp.sys.acorn.misc, PZV najdete na http://www.arm.uk.linux.org/.

Domača stran prenosa na UltraSPARC (,,UltraPenguin``) je na http://sunsite.mff.cuni.cz/linux/ultrapenguin-1.0/, čeprav URL morda ni najnovejši.

Poznamo tudi prenos (imenovan ,,Hardhat``) na stroje SGI/Indy. URL je http://www.linux.sgi.com/.

1.11 Koliko diskovnega prostora zahteva Linux?

Kakih 10 MB za povsem minimalno namestitev, namenjeno le preizkusu Linuxa in ničemur drugemu.

Namestitev, ki obsega grafični sistem X, lahko spravite na 80 MB. Namestitev skoraj vseh datotek distribucije Debian GNU/Linux zasede okoli 500 MB do 1 GB, skupaj z izvirno kodo jedra, nekaj prostora za uporabniške datoteke in področji za začasne datoteke.

Za namestitev komercialne distribucije Linuxa, ki ima namizno okolje z grafičnim uporabniškim vmesnikom (GUI), komercialnim urejevalnikom besedila in pisarniškim paketom, potrebujete približno dodatnih 1,5 GB prostora.

1.12 Koliko pomnilnika potrebuje Linux in največ koliko ga lahko uporablja?

Vsaj 4 MB, a potem boste morali uporabiti posebne namestitvene postopke, dokler ne boste imeli nameščenega izmenjalnega področja (swap) na disku. Linux lahko teče udobno s 4 MB RAM, čeprav bodo programi za X-windows tekli počasneje, ker se bodo morali začasno shraniti iz pomnilnika na disk.

Nekatere novejše aplikacije, kot StarOffice, potrebujejo 32 MB fizičnega pomnilnika, prevajanje kode v C++ pa lahko zlahka porabi 100 MB kombiniranega fizičnega in navideznega pomnilnika.

Na voljo je tudi distribucija ,,Small Linux``, ki teče na strojih z 2 MB RAM. Poglejte v razdelek Kako dobim stvari za Linux po FTP?.

Mnogi sprašujejo, kako naj naslavljajo več kot 64 MB pomnilnika, kar je privzeta zgornja meja. V datoteko lilo.conf dodajte vrstico:

append="mem=XXM"

Tu je ,,XX`` količina pomnilnika v megabajtih, na primer ,,128M``.

Če je ukaz ,,append=`` že v datoteki /etc/lilo.conf, dodajte ukaz mem= na konec argumenta in ga od drugih argumentov ločite s presledkom, npr.:

# zgolj za zgled, ne uporabljajte.

append="parport=0x3bc,none serial=0x3f8,4 mem=128M"

Zagotovo poženite ukaz lilo, da uveljavite novo nastavitev.

Če Linux še vedno ne prepoznava dodatnega pomnilnika, morda jedro potrebuje dodatno nastavitev. Za začetek poglejte datoteko /usr/src/linux/Documentation/memory.txt.

Podrobnejše podatke o nalagalniku Linuxa LILO najdete v referenčnem priročniku za lilo in lilo.conf, dokumentacijo v /usr/doc/lilo, LILO-HOWTO in odgovor na vprašanje Kako nastavim zagonsko nastavitev?.

1.13 Ali Linux podpira vodilo USB?

Linux trenutno podpira nekaj ducatov naprav na vsestranskem zaporednem vodilu (angl. Universal System Bus, USB). Na naslovu http://www.linux-usb.org je spletna stran, posvečena tej temi. Preberite tudi razdelek Kje na svetovnem spletu lahko najdem zadeve za Linux?.

Nedavno je bila v razvojna jedra dodana podpora različicam USB 2.0, vendar še ni na voljo v seriji 2.4.

1.14 Kaj pomeni licenca odprte kode Linuxa?

Blagovna znamka ,,Linux`` je last Linusa Torvaldsa. Ker je jedro zaščitil s splošno licenco GNU General Public License (GPL), ga lahko prosto kopirate, spreminjate in razširjate, ne smete pa postavljati dodatnih omejitev za nadaljnje razširjanje, pa tudi izvirno kodo, skupaj z izvirno kodo vaših sprememb, morate narediti dostopno.

Pogosta vprašanja o licenci GPL najdete na http://www.gnu.org/copyleft/gnu-faq.html.

To ni isto kakor javna last (angl. public domain). Podrobnosti najdete v Copyright FAQ, ftp://rtfm.mit.edu/pub/usenet/news.answers/law/copyright.

Vse podrobnosti so v datoteki COPYING, ki jo dobite poleg izvirne kode jedra Linuxa (verjetno jo imate v imeniku /usr/src/linux).

Licence pripomočkov in programov, ki jih dobite ob namestitvi, so lahko različne. Večina kode je nastala pod projektom GNU (Free Software Foundation) in je tudi pod GPL. Nekateri drugi večji programi, ki so tudi zajeti v distribucije Linuxa, so pod licenco BSD ali pod drugimi licencami.

Morebitne razprave o GPL sodijo v gnu.misc.discuss in ne morebiti v skupine hierarhije comp.os.linux.

Za druga pravna vprašanja si preberite razdelek Kje so razložena pravna vprašanja v zvezi z Linuxom?.

1.15 Je Linux Unix?

Uradno ne, dokler ne opravi potrditvenih preizkusov skupine Open Group in ne podpira določenih API. Tudi med komercialnimi operacijskimi sistemi je le malo tistih, ki zadoščajo preizkusom Open Group. Več informacij najdete na http://www.unix-systems.org/what_is_unix.html.

[Bob Friesenhahn]


Naprej Nazaj Kazalo